Turistične znamenitosti
Šentjernej
Občina Šentjernej je dežela sonca, cvička in petja. Šentjernej je ime dobil po svojem farnem zavetniku sv. Jerneju. Prekrasna pokrajina vas vabi, da jo odkrijete. Obiščite Šentjernej in okusite domača vina ter okusne okusne jedi.
Pri obisku Šentjerneja vam ne bo dolčas poleg naše gostilne lahko obiščete številne znamenitosti.
Šentjernej in Jernej
Šentjernej, kraj pod Gorjanci je dobil ime po romanski cerkvi, posvečeni sv. Bartolomeju (Jerneju), postavljeni sredi prostranega polja. Poimenovali so ga kot Sveti Bartolomej na polju, po domače pa kar Št. Jernej oz. Šentjernej. Šentjernej oz. Šentjernejska fara sta prvič omenjena v ustavni listini 8. maja 1249. V času reformacije je v letih 1546 – 1547 v Šentjerneju župnikoval Primož Trubar, od tod izhaja tudi poimenovanje kraja kot Lutrško selo. Avtor prve slovenske protestanske knjige je bil poslan v šentjernejsko faro, da obnovi propadlo gospodarstvo zaradi pogostih turških vpadov in ropanj. Slovel je kot umen gospodar in je faro v kratkem postavil na zdrave gospodarske temelje.
Iz Šentjerneja je pobegnil ‘sredi noči’ na Nemško in tam nadaljeval svoje prevajalsko delo. Po PrimožuTrubarju je ime dobil današnji sodobni kulturni center v Šentjerneju.
Petelin – Simbol Šentjerneja
Prepoznavni znak Šentjerneja je petelin. Petelin je simbol budnosti in je bil pogosto tradicionalni okras strehe. Po ljudskem izročilu petelin varuje hišo in njene stanovalce pred strelo in ognjem.
Petelin se nahaja v grbu občine Šentjernej, obiskovalce dogodkov navdušuje velika maskota šentjernejskega petelina, v teku pa so tudi postopki vzreje in zaščite avtohtone pasme šentjernejskega petelina. Petelin je vtisnjen tudi v mozaik na vzhodni strani Kulturnega centra v Šentjerneju, postavitev mozaika pa sega v obdobje starih Rimljanov. Tudi v gostilni PRI JERNEJU smo simbolu Šentjerneja ob imenu namenili posebno mesto.
Jernejevo
Na dan sv. Jerneja (24. avgust) je v Šentjerneju občinski praznik. Praznovanje traja več dni, v tem času se zvrsti kar nekaj tradicionalnih prireditev: Jernejev sejem z razstavo petelinov in kuhanjem ‘županovega golaža’; Jernejev pohod po Gorjancih, Jernejeva povorka, konjske dirke, koncerti, športne prireditve in dan odprtih vrat v Jahalni šoli Hosta ter Muzeju na prostem.
Znamenitosti
Novi Lurd (Rakovnik)
Novi Lurd (Rakovnik) je vas v vznožju Gorjancev pod Opatovo goro (Pečurka, 950 m). Sredi gozda stoji nad Lurškim studencem romanska kapelica Matere božje, Novi Lurd. Svoje ime je dobil po francoskem Lurdu. Prvi začetki romanja segajo v leto 1908. Kraj je zaradi neokrnjene narave izredno lep in privlačen. Posebno radi sem zahajajo romarji v mesecu maju.
Kartuzija Pleterje
Kartuzija Pleterje je edini še delujoči kartuzijanski samostan v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1403 na ukaz celjskega grofa Hermana II. V 16.stoletju je bil samostan odvzet kartuzijanom in podeljen jezuitom z namenom, da bi v okolici Šentjerneja odpravili razširjeno luteranstvo. V 18.stoletju je bil samostan ukinjen, leta 1899 pa so ga ponovno odkupili kartuzijani. Danes na naravi prijazen način obdelujejo 30 hektarov kmetijskih zemljišč, ki sodijo k samostanu. Med pleterskimi žganji, pridelanimi iz hrušk, jabolk, sliv in brinovih jagod velja za posebnost pleterska hruška, ki dozori v steklenici pritrjeni na vejo drevesa in jo odtrgajo s steklenico vred ter zalijejo s hruškovim žganjem.
Muzej na prostem
Muzej na prostem je postavljen neposredno ob samostanu Pleterje. Na prijetnem travniku, kjer so bili v srednjem veku samostanski ribniki, stoji danes več starih kmečkih zgradb, značilnih za Šentjernejsko polje 19. stoletja. Sem so jih po letu 1990 prenesli iz okoliških vasi. Ogledati si je mogoče tipično kmečko domačijo in pripadajoča gospodarska poslopja ter stranišče in vodnjak. Vse stavbe, z izjemo sušilnice za sadje oz. lan, so pritlične, izdelane iz lesa hrasta in bukve ter krite s slamo. Osrednji del muzeja predstavlja Kegljevičeva hiša s črno kuhinjo iz leta 1833, ki so jo prenesli iz bližnje vasi Ostrog.
Kobilarna Hosta
Kobilarna Hosta je začela delovati na razmeroma majhni kmetiji. Danes je v hlevu okoli 50 lipicancev. 16 plemenskih kobil in 2 oz. 3 plemenski žrebci poskrbijo, da se čreda vsako leto poveča in pomladi z novim naraščajem. Skoraj polovica lipicancev je čez leto na pašnikih, kjer uživajo v brezmejni svobodi, druženju in dirjanju. V okviru kobilarne delujejo tudi jahalna šola, priprave na tekmovanja, učenje dresurnega jahanja ter terensko jahanje. Ob koncu tedna je možen ogled kobilarne.
Kulturni center Primoža Trubarja
Kulturni center je bil zgrajen z namenom zviševanja kvalitete življenja regije pod Gorjanci. S pestrim programom vseh žanrov zadovoljujejo različne okuse, starostne skupine in zahteve obiskovalcev. Rumena dvorana (315 sedežev), Rdeča dvorana (do 100 sedežev), Zelena dvorana (konferenčni prostor) so s sodobno tehnično opremo primerne tudi za kongresne dejavnosti.
http://www.sentjernej.si/index.php/turizem/turisticne-znamenitosti